Od glasbe se ne da živeti

Medtem ko nas kriza še vedno hudo baše, se v naši kontradiktorni državi, z daleč prevelikim številom brezposelnih, močno načeto industrijo in bančništvom ter s hudimi socialnimi problemi, poslanci prerekajo o tem, kolikšen odstotek slovenske glasbe naj bi vrteli v medijih. Čeprav mi ni všeč, da med dopustovanjem v sosednji Hrvaški le redko slišim kakšno slovensko skladbo, medtem ko na nekaterih naših radijskih postajah prevladujejo hrvaške in druge, zahodnjaške, je poizkus, ki si ga je privoščila desničarska stranka, nedemokratičen. Na srečo poseg v avtonomijo slovenskih medijev ni uspel, saj je večina trezno mislečih poslancev dojela, da je to nesmiselno in neizvedljivo. Če že moramo slediti evropskim direktivam z uzakonjanjem nekih kvot, potem bi bilo bolj smiselno, če bi uzakonili kvoto, ki bi dovoljevala določen delež števila brezposelnih; ali kvoto, da morajo v slovenskih trgovinah prodajati določen delež doma pridelane hrane, in še bi se našla kakšna koristnejša kvota – kajti tudi glasbeniki trdijo, da se od glasbe ne da živeti.

In če smo že pri slovenski glasbi, nesporno je, da vpliva na utrjevanje narodne zavesti. Dejstvo pa je, da je tudi med našimi glasbeniki precej takih s tujim pedigrejem, pa so vseeno uspešni, ker znajo narediti dobro, za uho prijetno glasbo in jo tudi prodati. Sicer je še vedno veliko takih, ki se kitijo s tujim perjem in delajo uspešnice s poslovenjenimi plagiati že uveljavljenih tujih uspešnic. Zato kapo dol vsem izvirnim slovenskim glasbenim avtorjem, pevcem in glasbenikom, ki kljub tujim pritiskom vztrajajo in nadaljujejo slovensko pot. Med tistimi, ki skrbijo za ohranjanje in krepitev slovenske glasbe, torej tudi narodne zavesti, pa ne smemo pozabiti na slovenske festivale, tako zabavne kot narodne in etno glasbe. Kar precej jih je in naš, ptujski festival narodno-zabavne glasbe ima pri tem posebno mesto, saj je najstarejši in najuglednejši tovrstni festival na Slovenskem. Ko so po Avsenikih in Slakih nekateri že trdili, da je ta zvrst, za nekatere »goveje muzike« v zatonu, so se pojavili številni novi, mladi, izobraženi in narodno zavedni glasbeniki ter glasbene skupine. Zato hvala Kameleonom, Modrijanom, Čukom in vsem drugim, celo slovenski turbofolk imamo. In ni me strah, ali bo »moj vnuk še pel slovenske pesmi«. K sreči jih že poje in tudi igra.

Iz česa je krompirček

Če bi me pred časom kdo vprašal, iz česa je narejen ocvrt krompirček, bi ga poslal gledat, katera reka teče pod dravskim mostom. Ker odgovarjati na takšne neumnosti duševno zdrav človek niti ne pomisli …
Ampak pred kratkim mi je bila poslana povezava na spletno stran, kjer so se resno – pa zares čisto resno – spraševali, iz česa je narejen krompirček, ki jim ga prodajajo v en njihovih najprepoznavnejših restavracij s…

Be the first to comment

Leave a comment

Your email address will not be published.


*